Sveti Ludvik Marija iz Monte Fortija - Čudovita skrivnost rožnega venca - 39

Blagor lahko imenujemo tistega, ki med molitvijo Gospodove molitve skrbno pretehta vsako besedo in v njej najde vse, kar potrebuje, vse, kar si lahko zaželi. Ko molimo to občudovanja vredno molitev, najprej osvojimo Božje srce, tako da ga kličemo s sladkim imenom Oče. Oče naš, najnežnejši od vseh očetov, vsemogočen v stvarjenju, vseobčudovanja vreden v njegovem ohranjanju, vseljubeč v svoji previdnosti, vsedobri in neskončno dober v odrešenju. Bog je naš Oče, vsi smo bratje in sestre, nebesa so naša domovina in naša dediščina. Ali ni dovolj, da v nas navdihuje tako ljubezen do Boga kot ljubezen do bližnjega in ločitev od vsega zemeljskega? Ljubimo torej takega Očeta in mu recimo tisočkrat: Oče naš, ki si v nebesih. Ti, ki napolnjuješ nebo in zemljo z neizmernostjo svojega bistva, ki si prisoten povsod, ti, ki si tvoja slava v svetnikih, tvoja pravičnost v prekletih, tvoja milost v pravičnih, tvoja potrpežljivost v grešnikih, daj, da se bomo vedno spominjali svojega nebeškega izvora, da bomo živeli kot tvoji pravi otroci, da bomo vedno stremeli k tebi samemu z vso vnemo svojih želja. Posvečeno bodi tvoje ime. Gospodovo ime je sveto in strašno, pravi kralj-prerok, in nebesa, po Izaiju, odmevajo od hvalnic, ki jih serafi nenehno izrekajo svetosti Gospoda, Boga nad vojskami. Tukaj molimo, da bi vsaka dežela spoznala in častila lastnosti tega tako velikega in tako svetega Boga, da bi ga spoznali, ljubili in častili pogani, Turki, Judje, barbari in vsi neverniki; da bi mu vsa ljudstva služila in ga slavila z živo vero, trdnim upanjem, gorečo ljubeznijo in odpovedjo vsem zmotam: končno, da bi bila vsa ljudstva sveta, ker je on sam svet. »Pridi tvoje kraljestvo.« To pomeni, da bo v naših dušah kraljevala tvoja milost v tem življenju, da bomo po naši smrti zaslužili kraljevati s teboj v tvojem kraljestvu, ki je najvišja in večna blaženost, v katero verujemo, upamo in pričakujemo – ta blaženost, ki nam jo je obljubila Očetova dobrota, pridobljena po zaslugah Sina in razodeta po luči Svetega Duha. »Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih in na zemlji.« Nedvomno se nič ne more izogniti določbam božje previdnosti, ki je vse predvidela in uredila že pred dogodkom; nobena ovira je ne more odvrniti od cilja, ki si ga je zadala. In ko prosimo Boga, naj se zgodi njegova volja, se ne bojimo, pravi Tertulijan, da bi kdo dejansko oviral izvršitev njegovih nasvetov, ampak zato, ker ponižno privolimo v vse, kar nam je naročil, da bi vedno in v vsem izpolnjevali njegovo najsvetejšo voljo, ki nam je znana po njegovih zapovedih, z enako pripravljenostjo, ljubeznijo in vztrajnostjo, kot ga angeli in blaženi ubogajo v nebesih.